Novice

V maju so kolegi iz KGZS (Tončka Jesenko), KGZS Zavoda Nova Gorica (Jana Bolčič) in zadruge Agraria Koper z.o.o. (Patricija Pirnat) skupaj z italijansko firmo  Filnova S.l.r. (Valter Meneganzin) iz Milana organizirali strokovno ekskurzijo in oglede dobrih praks na kmetijah v pokrajinah Furlaniji-Julijski krajini (Friuli-Venezia Giulia) in Benečiji (Veneto) v sosednji Italiji. Ogledali smo si tudi poskusno raziskovalno postajo Rosolino v bližini Chioggie.

 

Značilnosti kmetijske pridelave in trženja, ki smo si jih ogledali, se v mnogočem razlikujejo od naših kmetij. Razlike v strukturi in dejavnosti kmetij pri nas in v sosednji Italiji so v velikosti kmetij in pestrosti pridelave na kmetijah. V Italiji namenjajo veliko pozornosti tudi plodnosti tal in namakanju ter neposrednemu trženju na kmetijah.

 

 

Slika 1: Namakanje paprike pod folijo v rastlinjaku (Vir.: M. Černe)

 

 

Kmetije, ki smo si jih ogledali niso velike, večinoma so to tradicionalne družinske kmetije, kjer poteka kmetovanje iz roda v rod. Velikost kmetij je povprečno okrog 25 ha, tudi manj, redko več. Običajno imajo italijanske kmetije na tem področju zelo pestro kmetijsko pridelavo, kar jim omogoča prilagajanje na vremenske razmere in lažjo omilitev morebitnih ujm in drugih nevšečnosti, stalno prisotnost na trgu, večjo prilagodljivost glede kolobarja in izbora kmetijskih pridelkov za prodajo ter manjšo občutljivost glede na sezonska nihanja cen pridelkov in s tem boljši ekonomski položaj kmetij.

 

 

Slika 2: Pridelava jagod na grebenih s kapljičnim namakanjem pod folijo (Vir.: M. Černe)

 

 

Praktično so se vse kmetije, ki smo si jih ogledali, ukvarjale s prirejo živine in proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov (sirov, jogurtov, skute), pridelavo zelenjadnic na prostem ali v rastlinjakih (blitva, špinača, solata, radič, bučke, lubenice, melone, paradižnik, paprika, jajčevec, čebula, por, kumare in kumarice, šparglji, itd.) in s pridelavo sadja (jagode, marelice, češnje, breskve, jabolka, hruške). Nekatere so se ukvarjale tudi z vinogradništvom in vinarstvom, večina pa je svoje kmetijske pridelke tudi predelovala v različne proizvode (marmelado, vložnine, suhomesnate izdelke, sire, žganje, itd.). Prireja živine jim omogoča tudi stalno količino živinskih gnojil na kmetiji, ki jo potrebujejo za pridelavo zelenjadnic in jagod ter vzdrževanje rodovitnosti tal.

 

Vse kmetije posvečajo izjemno pozornost stanju tal, plodnosti in rodovitnosti. Vnos živinskih gnojil omogoča visok odstotek organske mase v tleh, kar je še posebej pomembno pri pridelavi vrtnin. Uporaba mikrobioloških pripravkov je praviloma obvezna tam, kjer primanjkuje živinskih gnojil oziroma povsod pri pridelavi zelenjadnic v rastlinjakih in na prostem. Mikrobiološki pripravki, ki vzdržujejo in ohranjajo živost oziroma plodnost tal so različnih oblik in uporabnosti in vsebujejo različne soje mikroorganizmov, to je bakterij (Rhizobacter, Azotobacter, Bacillus, Nitrobacter, Pseudomonas) in gliv (Trichoderma) za mikorizo. Mikoriza je posebna oblika sožitja med glivo in višjimi rastlinami, ki omogoča boljši sprejem hranil in vitaminov, v sušnem obdobju pa tudi vodo, kar zagotavlja višje ter kakovostnejše pridelke. Mikroorganizmi zagotavljajo dobro zaščito koreninskega sistema pred boleznimi in škodljivci in s tem boljšo konkurenčnost proti škodljivim patogenom. Pogosto so ti pripravki obogateni s posameznimi mikroelementi, ki so nujni za dober in kakovosten pridelek (bor, selen, molibden, mangan, žveplo, železo). Uporabljajo tudi preparate na bazi alg in aminokislin.

 

Glede na vremenske razmere na tem področju in značilnosti kmetijske pridelave ter lastnosti tal brez namakanja seveda ne gre. Za pridelavo zelenjave in tudi sadja (jagode, breskve, hruške) je namakanje pomembno z vidika ohranjanja pridelka v času pomanjkanja padavin ter za doseganje obilnih in kakovostnih pridelkov. Ob tem ne kaže spregledati zgodovinskih dejstev, ki so pomembno vplivali na razvitost in naravo kmetijstva na tem področju. Gre namreč za pretežno močvirnato področje ob rekah Piava, Adiža in Tilment, ki so jih v preteklosti z mrežo osuševalnih kanalov izsušili, s tem pridobili vodne vire za namakanje (kanale) kot na Nizozemskem in plodna odcedna kmetijska zemljišča.

 

Ob zelo plodnih tleh (mivka) je ta kombinacija idealna za pridelavo zelenjave. Za namakanje uporabljajo še podzemne vrtine kot dopolnilni vodni vir, tudi s termalno vodo, ki jim zaradi tople vode omogoča zgodnejše pridelke špargljev in jagod. Gre pa za zgodovinske vodne pravice, saj bi bil danes postopek za pridobitev vodnega dovoljenja za namakanje prav tako (ali še bolj) dolgotrajen in zapleten kot pri nas. Presenetilo me je tudi dejstvo, da ne merijo oziroma spremljajo vlage v tleh za potrebe namakanja, ampak to določijo s terenskim prstnim preizkusom na podlagi izkušenj. Svetujejo pa, da naj kmetje rajši namakajo manj kot več. Uporabljajo predvsem kapljično namakanje (tudi fertigacijo) in cevne sisteme z razpršilci, manj je bobenskih namakalnikov oziroma rolomatov in pivot sistemov. Za zaščito pred spomladanskimi pozebami uporabljajo tudi protislansko zaščito sadovnjakov z oroševalnimi sistemi z razpršilci. Kmetje so vključeni v konzorcij namakanja in plačajo le takse in vzdrževanje namakalnega sistema, kar je minimalni strošek. Imajo tudi naključne kontrole kakovosti vode, poročati pa morajo o porabi vode, za kar plačajo vodno povračilo kot pri nas.

 

Večina obiskanih kmetij pretežni del svojih pridelkov proda v svojih trgovinah. Lega ob precej prometni turistični cesti jim omogoča neposredno prodajo in dober obisk, posledično pa višje cene in boljši izkupiček od prodaje. Če primanjkuje lastnih izdelkov, dokupijo pridelke iz sosednjih preverjenih kmetij. Glede na stanje ob obisku je bilo zaznati, da lokalno prebivalstvo ceni domače kmetijske proizvode, saj so bile trgovine kljub obilnemu dežju zelo dobro obiskane. Katastrski dohodek v kmetijski dejavnosti ni omejen, imajo pa zelo zapleten sistem obdavčitve. Manjše količine pridelkov prodajo tudi preko lokalne zadruge.

 

Naslednji dan smo si ogledali poskusno vrtnarsko raziskovalno postajo Rosolino v bližini Chioggie, ki deluje na površini 30 ha. Ustanovila jo je pokrajina Benečija (Veneto), ki jim tudi zagotavlja 80 % financiranje, ostalo pa zaslužijo s prodajo lastnih pridelkov in s sodelovanjem pri posameznih projektih. Raziskave potekajo v sodelovanju z univerzo. Poskusna postaji sodeluje z okoliškimi kmetijami, tako da v poskuse vključujejo vsebine, ki so rezultat dogovorov s kmeti in rešuje njihove težave pri pridelavi. Predstavili so nam poskuse testiranja več različnih kultur, ki so značilne za pridelavo na tem področju (paradižnik, jajčevci, radič, bučke, šparglji, cvetje).

 

Na dnevih odprtih vrat pokažejo zainteresiranim pridelovalcem rezultate poskusov, prav tako pa izdajajo obširne publikacije o svojem delu in rezultatih poskusov, ki so namenjeni predvsem pridelovalcem s tega področja.

Slika 3: Namakanje okrasnih rastlin z razpršilci (Vir: M. Černe)

 

 

Glede na naravo dela me je presenetilo dejstvo, da se namakanje uporablja brez meritev vlage v tleh le na podlagi prstnega preizkusa vlažnosti tal in bogatih izkušenj z namakanjem. Tudi tu svetujejo rajši manj namakanja kot preveč. S preizkusom vlažnosti v določeni globini tal določijo termin namakanja, trajanje in obrok namakanja. Praviloma se uporablja namakanje z dodajanjem hranil oziroma fertigacijo.

Slika 4: Globoki drenažni kanali za odvajanje odvečne vode in namakanje z mobilnim cevnim sistemom z razpršilci (Vir: M. Černe)

 

 

Postaja združuje potrebe kmetov in raziskovalne sfere, zato je primerjava z bodočim kompetenčnim centrom za vrtnarstvo in semenarstvo na zemljiščih podjetja Semenarne na Ptuju in demonstracijskega centra za namakanje kar primerna. Površine so primerljive, tla so podobna in zelo primerna za kakovostno zelenjadarsko pridelavo. Tak center bi v prihodnosti lahko povezal potrebe pridelovalcev zelenjave z raziskovalno organizacijo (oblika javne službe za semenarstvo in zelenjadarstvo) in svetovalno organizacijo (KGZS Zavod Ptuj). Prepoznane težave kmetov pri pridelavi zelenjadnic in poljščin bi obravnavali v tem kompetenčnem centru v kombinaciji z raziskavami vpliva namakanja in jih potem prenašali v prakso oziroma predstavili pridelovalcem in drugim (šolam, krožkom, vrtnarskim društvom, združenjem).

 

 

 

Pripravil:

Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.

Svetovalec specialist za namakanje