PRIDELOVANJE RADIČA (Cichorium intybus var. Foliosum): radič spada med solatnice in je pri nas dokaj razširjena zelenjadnica, ki jo v naših pridelovalnih razmerah pridelujemo predvsem za porabo v jesensko zimskem času. Botanično je v sorodstvu z endivijo in cikorijo in ima značilen grenak okus, ki ga daje saharid. Prehranski strokovnjaki ga zelo priporočajo v prehrani, še posebej diabetikom, saj znižuje delež sladkorja v krvi. Radičevi listi še vsebujejo karotin, vitamin C, B1, B2, kalcij, železo, kalij, fosfor in magnezij. Radič lahko pridelujemo skozi celo leto, nekatere sorte so tudi prezimne. Druga polovica junija in začetek julija je primeren čas za direktno setev radiča. Konec julija in v začetku avgusta pa radiče sadimo preko vzgoje sadik, katerega pridelek nameravamo imeti za jesensko zimsko porabo in skladiščenje. Radič pridelujemo bodisi za spravilo listov, rozet, glavic ali pa korenov za siljenje.
TALNE, TOPLOTNE ZAHTEVE: glede toplotnih razmer je nezahtevna zelenjadnica, optimalna temperatura za rast je 16-30oC. Zahteva globoka humozna tla, ker ima globok koreninski sistem uspeva tudi na težjih tleh.
GNOJENJE: radiču ni priporočljivo gnojiti direktno s hlevskim gnojem, ampak to storimo že predhodni kulturi. Fosforjeva in kalijeva gnojila zadelamo v tla pred setvijo oz. sajenjem, z dušičnimi gnojili pa dognojujemo. Uporabimo 70-120 kg/ha N, 80-100 kg/ha P2O5 in 100-150 kg/ha K2O.
SETEV: pridelujemo ga lahko z direktno setvijo ali sadimo že prej vzgojene sadike s koreninsko grudico ali brez. Poraba semena je pri vzgoji sadik od 0,2-0,5 kg/ha, za direktno setev pa od 0,5-1,0 kg/ha. Seme obdrži kalivost od 4-6 let, za vznik rabi seme od 6-8 dni, globina setve je od 0,5-1 cm, v 100 gr je 60.000-90.000 zrn. Gostota setve je od 35.000-70.000 rastlin/ha; radiče za siljenje in radič solatnik sejemo na večje gostote. Sadilna razdalja je 30x30-60 cm. Pridelki radiča se gibljejo od 10-30 t/ha (odvisno od tipa-solatnik, za siljenje, glavnati, rozete).
SORTIMENT IN TIP RADIČEV: pri nas imamo na razpolago kar nekaj tipov oziroma sort radičev. Pri večjih tržnih pridelovalcih je v praksi pridelava večinoma glavnatega radiča tipa »Palla Rossa« (sorte: Palla rossa, Foresto, Averto, Mesola…) in radiča t.i. »štrucarja ali sladkornega radiča« (sorte: Pan di zuchero, Milanski). Tip radiča solatnik je v naših rastnih razmerah manj uveljavljen (sorte: tržaški, goriški solatnik). Tudi radiče za siljenje (sorte: Witloof, Verona, Castelfranco, treviški...) manj pridelujemo, nekaj več ga pridelujejo na Primorskem. Zanimiva je vzgoja radiča za pridelavo rozet v zimsko –pomladanskem času, bodisi za lastno porabo oz. prodajo na tržnici (sorte: Verona, Solkanski radič). Najbolj znani pridelovalci radiča so v Italiji, pridelujejo različne sorte, na različne načine in čez celo leto. Radiča ne uporabljajo le kot solato, ampak ga uporabljajo zelo raznovrstno v kulinariki, kot prikuhe ali priloge različnim jedem (znani Treviški radič).
SKLADIŠČENJE RADIČA: je dokaj dobro, najprimernejša temperatura skladiščenja je od 0-1 oC in relativna zračna vlažnost 90%; v takih pogojih ga lahko skladiščimo nekaj mesecev. Oskrba posevka radiča je precej enostavna. Proti plevelom sta trenutno registrirana herbicid Kerb 50WP in Focus ultra. Pri varstvu se držimo navodil, ki jih predpisuje integrirana pridelava. Priporoča se tudi strojno in ročno okopavanje. Od bolezni se občasno lahko pojavi bela gniloba, siva plesen, radičeva pepelovka (jeseni nevarna na štrucarju!), solatna pegavost in bakterijske bolezni. Od škodljivcev lahko občasno delajo težave listne in koreninske uši, talni škodljivci in polži. Kemično varstvo proti boleznim in škodljivcem izvajamo le po potrebi.
Pripravila: Branka Majcen-KSS Ormož
Nazaj na seznam novic