V razpravi o kmetijski politiki za novo programsko obdobje je prašičereja gotov panoga, ki bi ji morali zagotoviti možnost obstoja in razvoja. Osnovni namen rej prašičev je proizvodnja mesa, ki ga na slovenskem trgu v zadnjih letih pridelamo bistveno premalo za lastne potrebe. Poleg tega se v pitališča vedno bolj pogosto uhlevljajo pujski rojeni izven Slovenije, kar je še dodaten vzrok, da je v slovenski reji prašičev potrebno narediti spremembe. Škoda je, da večino kar pridelamo na njivah ( koruza, ječmen, žita,) ne oplemenitimo v dodano vrednost - meso prašičev. Trg za meso je doma saj Slovenci cenimo meso prašičev, ki ga od skupne količine vseh vrst mesa 93 kg v povprečju zaužijemo okrog 40 kg na prebivalca. V zgodovini smo iz območja Slovenije izvažali plemenske prašiče in dobre mesne produkte. Danes postajamo na področju oskrbe z mesom prašičev vedno bolj odvisni od drugih in od uvoza cenenega mesa.
Kam usmeriti rejo prašičev ?
Povprečna velikost kmetije v Sloveniji je po podatkih popisa kmetijstva v letu 2010 znašala 6,4 ha kmetijskih površin in se je v zadnjih letih nekoliko povečala na 6,9 ha. Ta podatek zelo jasno govori, da nimamo velikostne strukture primerne za velike reje prašičev, ampak moramo rejo prilagoditi razpoložljivim površinam kmetijskih zemljišč na kmetiji. V ozadju je Standard nitratne direktive in Navzkrižna skladnost, ki ga na relativno manjših kmetijah lažje izpolnjujemo z rejo plemenskih svinj in vzrejo pujskov.
Glavnina kmetij ima torej večje možnosti glede na razpoložljive površine predvsem v reji plemenskih prašičev. Na ha kmetijskih površin v povprečju lahko redimo do 6 plemenskih svinj. Za kmetijo, ki ima do 10 ha razpoložljivih kmetijskih površin je gotovo primerneje, da se usmeri v rejo plemenskih svinj za vzrejo pujskov. Rejec z dobro tehnologijo in oskrbo lahko dosega, oziroma mora dosegati v povprečju 22 in več prodanih pujskov na svinjo na leto. V Podravju takšne rejce imamo, zato so rezultati možni in dosegljivi. V razvitih prašičerejah v Evropi dosegajo preko 28 prodanih pujskov po svinji na leto in prepričan sem, da imamo tudi v Sloveniji dovolj znanja za takšne rezultate.
Ekonomika reje plemenskih svinj je bistveno boljša od reje pitanih prašičev, zato je tudi iz ekonomskega zornega kota pomembno, da začnemo obnovo slovenske prašičereje z rejo plemenskih svinj. Zavedati pa se moramo, da je tehnologija reje plemenskih svinj zahtevnejša, vloženega mora biti bistveno več truda in doslednosti pri oskrbi živali.
Kaj zahteva usmeritev v rejo plemenskih svinj ?
Reja plemenskih svinj zahteva proizvodno organizirane rejce, ki bodo imeli zagotovljen tekoči odkup pujskov. Proizvodno organiziranosti se ne da kupiti, lahko si jo ustvarimo samo sami z medsebojnim sodelovanjem in izpolnjevanjem obveznost. Pot ni lahka, vendar je za obstoj in razvoj Slovenske prašičereje“ nujno potrebna. Dobra proizvodna organizacija rejcev je v osnovi skrb rejcev samih, vključijo se lahko obstoječe Kmetijske zadruge in drugi organizatorjev, ki so pripravljeni postavit zdrave temelje proizvodnje.
Pitanje prašičev z dokupom pujskov od drugod
Usmeritev organizatorjev proizvodnje prašičev pitancev z dokupom pujskov iz drugih držav je kratkoročna in uničujoča za domačo proizvodnjo prašičev. Dejstvo je, da nekatere države izkoriščajo svojo moč v prašičereji in svoje viške pujskov prodajajo v naše kraje, da izničijo rejsko delo in uničijo domačo proizvodnjo pujskov. Na ta način postajamo odvisni od nakupa tako pujskov, kot pitancev in v končni fazi nakupa mesa prašičev.
Kaj storiti ?
1. Preprečiti je potrebno nadaljnje padanje obsega reje in še posebej padanje števila plemenskih živali.
2. Razpisi za investicije v preureditev obstoječih hlevov za zamenjavo stare opreme in uskladitev opreme z zahtevami zakonodaje. Razpisi, morajo biti dosegljivi tudi manjšim rejcem prašičev, ki so lahko dobri rejci plemenskih svinj in vzreje pujskov.
3. Podpora investicijam za izgradnjo novih hlevov za rejo plemenskih svinj in vzrejo pujskov na relativno manjših kmetijah do 20 ha, delež podpore za ta namen mora biti pri investiciji višji.
4. Podpora investicijam za kombinirane reje plemenskih svinj in pitanja prašičev. Gre za kmetije, ki imajo večji obseg kmetijskih površin nad 30 ha. Prireja pujskov in nadaljnja reja prašičev pitancev so lahko finančno stabilne glede na tržna nihanja. Praktično so v zadnjih letih lahko samo takšne kmetije ohranile obseg prireje. Te kmetije tudi lažje zagotavljajo ugodno zdravstveno stanje v čredi.
5. Podpora organizirani obliki povezanosti rejcev, ki delujejo na principu zadružne organiziranosti. Samo specializiran oblika povezanosti rejcev bo potegnila razvoj prašičereje naprej. Če na tem področju ne bomo naredili nobenih ukrepov podpor potem se bo reja prašičev še naprej zmanjševala in dobesedno propadla.
6. Povezanost celotne verige od prireje prašičev, predelave mesa in trženja mesa v Sloveniji je potrebno urediti. Interesi v tej verigi niso povezani, zato tudi ne temeljijo na osnovnem izhodišču, da je pomembno imeti višjo samooskrbo s prašičjim mesom iz Slovenije. Rejci in predelovalna industrija morajo imeti skupen cilj in partnerski odnos. Na trgovskih policah pa moramo potrošnikom zagotoviti sledljivost in masno spremljanje mesa prašičev pridelanega v Sloveniji.
Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe Ptuj
Peter Pribožič, univ.dipl.ing.zoot.
Nazaj na seznam novic