Poletne temperature vse bolj naraščajo. Posledice tega čutijo krave (živali), ki že trpijo zaradi vročinskega stresa. Znamenja v hlevu, kot so pospešeno dihanje in slinjenje so očitni znaki tega. Zato moramo živalim pomagati prebroditi vroče dneve.
Dovolj vode na razpolago
V prejšnji številki kmečkega glasa je bil članek o potrebah vode, koliko te potrebujejo krave in kako velika morajo biti korita. Zauživanje velikih količin vode ni samo pomembno v tem času za človeka ampak tudi za živali. Če te ni dovolj, oziroma če pretoki vode niso zadovoljivi ali je prostor pred koritu premajhen, ali neustrezna kakovost vode (npr. povečana količina nitratov v vodi, bakterijska onesnaženost in težke kovine) je zauživanje takšne vode precej manjše in prav tako krave pojedo manj krmnega obroka. Živali takrat ne trpijo samo žeje, ampak se hitreje pri njih razvije vročinski stres, kajti voda opravlja tudi pomembno funkcijo hlajenja živali. Zato moramo vodi iz lastnega vodovoda preverjati njeno kakovost. Pred kratkim je bil objavljen v strokovni reviji članek , ki opisuje rejca v Nemčiji, kjer so njegove krave pile onesnaženo vodo s sulfati, ti so povzročali v čredi večletne probleme s somatskimi celicami in obolenji vimena. Po priključitvi na omrežje neoporečne vode so bile te težave preteklost. Tudi sam imam izkušnje iz dveh kmetij, kjer so imeli v vodi preveč železa, ki je prav tako povzročal povečanje števila somatskih celic.
Nujna je ventilacija v hlevu
V poletnem času ne bi smelo biti nobenega hleva v Sloveniji brez ventilacije. S ventilacijo hladimo živali in odvajamo odvečno vlago iz hleva. Le dobra ventilacija uspešno hladi živali. Z ventilacijo moramo odvesti vsaj 30 l vode na žival na dan. Pri 60 kravah je to kar 1800 l vode. Zato mora biti v hlevu nameščenih dovolj ventilatorjev. Ventilatorji s hitrostjo 1 m/s ne zadostujejo. Priporoča se gibanje zraka 2,5 – 3m/s, v času zelo visokih temperatur je gibanje zraka celo dopustno nad to mejo (krave v hudi vročini dobro prenesejo tudi 5 m/s). Za teličke je priporočljivo gibanje zraka manjše (skoraj 10 X manj), zato telički ne smejo biti nameščeni poleg krav, saj bi takrat zagotovo zboleli, najverjetneje s pljučnimi obolenji. Vsekakor pa je nujno, da je tudi v telečjih hlevih ventilacija. Za teličke je cevna ventilacija brez dvoma najboljši način zračenja, kjer gibanje zraka nastavimo med 0,3 – 0,5 m/s. Prav tako je po mojem mnenju najboljša rešitev tudi pri kravah vezane reje, kjer je strop hleva prenizek in ne moremo namestiti klasičnih ventilatorjev na ustrezni višini. Tudi v prostih rejah se cevna ventilacija v zadnjih letih vedno bolj širi in pridobiva na pomenu.
V Sloveniji je sicer še vedno najbolj razširjena vzdolžna ventilacija s potisnimi ventilatorji, kjer si morajo ventilatorji slediti vsakih 15 m. Ventilatorje moramo obvezno namestiti nad ležalnimi boksi, saj tam krave preživijo večino časa in hkrati se s tem sušijo ležalne površine, kar zmanjšuje tveganje za okužbe s povzročitelji mastitisa. Priporočljivo je namestiti ventilatorje tudi ob blatnem hodniku, kjer je možno te dodatno opremiti s šobami z vodo, s katerimi dodatno hladimo zrak ali direktno živali. Lahko namestimo šobe visokega pritiska ali šobe nizkega pritiska. Pri pršenju s šobami visokega pritiska prihaja zaradi zelo finih kapljic do ustvarjanje megle, ki se porazdeli po celem hlevu in se s tem zniža temperatura hlevskega zraka. Ko uporabljamo šobe nizkega pritiska, jih te namestimo na blatni hodnik, pred jaslimi. Pazimo, da so te dovolj oddaljene od krmišča, da te ne zmočijo krme. Obvezno pa je, da morajo biti v času tuširanja krav ventilatorji izključeni, drugače se voda nanaša po krmilnem hodniku oziroma krmi. Težava je tudi ob močnem zunanjem vetru, takrat je bolje, v kolikor se krma moči, zapreti vodo v šobah. Ob dodatni montaži protivetrnih mreže (dodatni rolo), bi poleg preprečevanja sončne pripeke v hlevu preprečilo tudi ta problem. Sistem tuširanja krav zelo priporočajo predvsem v mediteranskem območju, Italiji in Španiji, kjer so poletne temperature pogosto preko 40 0 in nizka zračna vlaga (Rodens, 2016, Semenov, 2018).
Slika 1 : Šoba za tuširanje krav, pritisk le 3 bare (foto, Hohler)
Pri hlajenju krav z vodo je potrebno šobe občasno vključevati in izključevati. Najbolje, da se to regulira elektronsko na ustrezne časovne presledke. Časovne presledke je potrebno ob zelo visokem temperaturno vlažnostnem indeksu (THI) povečati. Pri THI nad 76 se običajno vključijo tuši vsakih 5 minut in sicer za 1 minuto, torej vsake 4 minute delujejo ventilatorji z maksimalno zmogljivostjo, 1 minuto, ko se tuširajo krave, pa mirujejo.
Poleg visoke zunanje temperature in vlažnosti v hlevu lahko močno prispeva segrevanju hleva toplotno žarčenje ; direktno sončno žarčenje ali od segretih materialov, ki v glavnem prihaja preko strešne površine. Zaradi vse hujših posledic vročinskega vala so bile v zadnjih letih opravljene številne raziskave. Stözle in Simon (2018) sta raziskovala, kako različni materiali in tipi hlevov vplivajo na vročinski stres. Ugotavljala sta, koliko vročinsko stresnih ur nastane zaradi določenega tipa hleva, vrste strehe (kritine) in odprtin v hlevu ter širine slemenske odprtine. Ugotovila sta , da imajo največji vpliv na trajanja vročinskega stresa zaščita hleva pred sončno pripeko. Hlevi, ki so imeli dobro zaščito pred sončnim žarčenjem, so krave imele v njih krajšo obdobje vročinskega stresa, kot tiste, kjer so bile v hlevu s slabšo zaščito.
Zaščitimo hlev pred sončno pripeko
Za to zaščito je zelo pomembna dolžina napušča. Če je bil zgrajen napušč strehe, ko je daljša stranica obrnjena proti zahodu 3 m je bilo v hlevu 55 ur manj vročinskega stresa, kot če je bil napušč le 0,3 m. Napušč strehe se je pokazal, kot zelo pomemben vpliv na zmanjšanje sončne pripeke in s tem na število ur vročinskega stresa. Pri hlevu, kjer je daljša stranica obrnjena proti jugu naj bo napušč vsaj 1,5 m. Če hlev nima dovolj napušča (npr. zaradi prostorskih omejitev), mora imeti ob stranicah hleva še dodatne rolete (mogoče protivetrne zavese) za senčenje.
Zelo pomemben vpliv na dolžino vročinskega stresa ima tudi tip strehe. Največ vročinskih stresnih ur je povzročala kritina iz opeke, ki je bila temne barve, sledi pločevina, salonitke. Dvojna kritina, ko je bila ena plast les (zračni most) ali izolacija (sedvič) se je bistveno bolje odrezala, še bolje pa kritina iz več plasti. Ta je imela kar 150 ur manj vročinsko stresnih ur, kot temna opeka. Najboljša kritina je bila tako imenovana zelena streha, na kateri je bilo 20 cm zemlje in je bila porastla s travo. Takšni tipi hlevov z zeleno streho v tujini že obstajajo.
Zelo velik vpliv na dolžino temperaturnega streha imajo nadstrehica nad odprtino v slemenu, (če ima ta prozorno kritino). Odprtina v slemenu, če ta ni nadkrita, naj bo čim ožja (cca do 0,5 m), če pa je prekrita, naj ne bo iz prozornih plošč. Ko ste v hlevih, kjer ni prozornih plošč na slemenu, boste takoj opazili razliko v temperaturi, proti hlevom, ki to imajo. Žal se to pri gradnji v Sloveniji ne upošteva in se slepo kopirajo pretekli projekti, ki so neustrezni današnjemu času. Namreč svetlobo dovajamo v hlev preko stranskih odprtin in ne preko proznih plošč ali slemenskih odprtin. Široka prozorna nadstrehica v slemenu je eden glavnih razlogov za prekomerno segrevanje hleva, krme in direktnega sončnega žarčenja po živalih.
Na pripeko vplivajo tudi še smer postavitve hleva; najbolje je, da je daljša strani proti severu oziroma jugu. Iz vidika boljšega ohlajanja hleva so boljši dvovrstni, kot tri in večvrstni hlevi. Pomembna je tudi velikost stranskih odprtin (višina od tal do kapi, širši kot je hlev večja naj bo ta odprtina). Minimalna odprtina za ožje tipov hlevov je 4 m, za širše pa 4,5 - 5 m, pri nizkem naklonu strehe 6 m. Odprtina naj bo vedno do tal. Raziskave so namreč pokazale, da so tam kjer je bila odprtina do tal, bili ležalni boksi v takšnem hlevu bistveno bolj zasedeni, kot tam kjer je bil spredaj zid, čeprav samo 0,5 m visok (krave so zelo rade zadržujejo ob vstopu svežega zraka).
Slika 2: Penjene in pospešeno dihanje znaka vročinskega stresa ( foto, Hohler)
Ustrezna prehrana krav poletni vročini
Pred leti so mnogi strokovnjaki svetovali krmljenje »hladnega krmnega obroka« v smislu manj vlaknine v obroku, kar je pogosto privedlo do zakisanja živali. Pomembno je, da je ustrezno izravnan krmni obrok. Lahko bi delno nadomestili težjo prebavljivo celulozo z lažjo prebavljivo npr. s pesnimi rezanci. Pri obroku povečamo količino mineralov za 10-20 %, saj živali več te izločajo. Pri visoko produktivnih kravah bi bilo smiselno dodajanje zaščitenih maščob (povečati s tem tudi kalcij in magnezij) ter sodo bikarbono in žive kvasovke.
Živali krmimo zgodaj zjutraj ali zvečer, da se krma že v času krmljenja ne segreva. Če se krma v jaslih segreva, krmimo dvakrat na dan, včasih moramo poseči tudi po konzervansih za preprečevanje pregrevanja krme. Nikoli ne krmimo pregrete krme !
Želim vam obilo uspehov pri reji in čim manj vročinsko stresnih ur tako za krave, kakor tudi za vas.
Veliko Božjega blagoslova vam želim.
Mag. Anton Hohler, specialist za živinorejsko tehnologijo pri KGZ Ptuj
Nazaj na seznam novic