KGZ Ptuj X
GO

Novice

Novice - Nasveti - Vinogradništvo in vinarstvo - torek, 02. julij 2019

ZELENA DELA V VINOGRADIH

Zelena dela v vinogradih so prav tako pomembna kot zimska rez.

V mesecu maju je zaradi nižjih temperatur bila upočasnjena vegetativna rast, po drugi strani pa so zaradi obilnih padavin bili dobri pogoji za razvoj bolezni vinske trte. V juniju, z dvigom temperatur je bil zelo velik dnevni prirast mladic, zato je še toliko bolj pomembo, da v vinogradih striktno opravimo zelena dela, saj s tem omogočimo optimalne pogoje za rast in učinkovito varstvo vinske trte (opažamo velike probleme s pojavom peronospore, tudi na kabrnikih).

Spomladi najprej odstranimo poganjke, kateri rastejo iz krone glave (starega lesa), spodnjega dela guyota (šparona) in dvojne poganjke, če  poganjajo iz enega brsta. Posebej pozorni moramo biti tudi pri čiščenju debel. V naslednji fazi odstranimo vse mladice, katere so krajše/hirave. Če imamo več krajših mladic, pomeni da smo pri zimski rezi pustili predolg šparon in trta ni sposobna prehraniti le-teh; v tem primeru pazimo, da pri zimski rezi pustimo krajše šparone. V primeru, da opazimo po celotnem vinogradu, ali v določenih delih vinogradu slabšo rast mladic, obvezno opravimo analizo tal, saj je v veliki verjetnosti primanjkljaj hranil v tleh. Optimalno želimo, da je na šparonu od 8 – 12 mladic (odvisno od sorte in bujnosti trt). Pletev zalistnikov opravimo ko se pojavijo, saj takrat še jih lahko z lahkoto odstranimo, pri večjih zalistnikih priporočamo uporabo vinogradniških škarij, da ne poškodujemo mladic ali pa se poslužujemo odtrgavanju za prvim listom zalistnika. Pletev zalistnikov opravimo v coni kabrnikov, drugje jih pustimo, saj mlado listje pridela več hrane kot starejše listje, pri mladih trtah pa zalistnike odstranimo do višine debla ali do osnovne žice, višje pa pinciramo. V tem času je trta zaključila s cvetenjem, prirast mladic se počasi zmanjšuje. V vinogradih z bujno rastjo, so mladice krepko prerastle zadnji par žic. V teh vinogradih svetujemo, da opravite prvo vršičkanje. Pri vršičkanju se izogibajte ostremu odstranjevanju vrhov, saj lahko s prevelikim posegom osiromašimo trto. Naslednje vršičkanje bomo načeloma opravili v dozorevanju jagod. V dozorevanju jagod močno poženejo tudi zalistniki, kateri so veliki porabniki hrane in lahko znižajo kakovost grozdja, saj se asimilati premikajo iz grozdja v zalistnike. V fazi intenzivnega razvoja jagod, je zelo pomembno odstranjevanje listov v coni grozdja (defoliacija). Z defoliacijo preprečimo razvoj botritisa in oidija na grozdju. Pozorni moramo biti, da defoliacijo opravimo zgodaj, takoj po cvetenju ali pa v fazi zorenja, ko dnevne temperature več ne presegajo 30 °C, saj lahko nepravilna defoliacija povzroči sončni ožig. Če bi se odločili za defoliacijo v vmesni fazi, je velika možnost sončnih ožigov, zato listje odstranjujemo postopoma, saj tako trte ne izpostavimo prevelikemu stresu. V bujnih vinogradih odstranimo približno 30 – 40 % zelene mase (listje, zalistniki). Pozorni moramo biti tudi na zahteve sorte. Tako npr. sauvignona ne izpostavljamo soncu, saj izgubimo aromo, v nasprotnem primeru pa muškatne sorte nekoliko bolj odpremo. Poslužujemo se lahko tudi odstranjevanju grozdja. Odstranjevanje grozdja začnemo s pletvijo, z redčenjem kabrnikov na mladikah in se konča jeseni približno tri tedne pred zrelostjo. Pri redčenju moramo upoštevati, tudi na osip, saj so nekatere sorte bolj nagnjenje in pri teh načeloma dodatno ne odstranjujemo grozdičev. V letošnjem letu smo opazili nekoliko večji osip, ki je posledica intenzivne rasti mladik v fazi cvetenja. Zavedati se moramo tudi, kakšna vina mislimo pridelati. Pri grozdju, namenjenemu za mešana vina (zvrsti), odstranjujemo manj grozdja, kot za vrhunska buteljčna vina, saj si  pri zvrsteh želimo manj alkohola.

                                                                                

                                                                                                                                                                     

                                                                                                                                                                   Matej Rebernišek, mag. kmet.

Nazaj na seznam novic