Novice

Z rezjo lahko pričnemo že v jeseni, ko odpade listje, vendar pri manjših-vrtnih nasadih, pa to opravilo načeloma opravljamo zgodaj spomladi.

 Osnovno pravilo rezi je vzdrževanje rodnega lesa in vzgojne oblike. Različne sadne vrste (jablana, hruška, breskev, češnja, marelica) imajo različni   rodni  les  (enoleten, dvoleten, majske pogačice..), torej jih ne moremo rezati enako. Rodni les prepoznamo po obliki očes na poganjkih. Za rodna očesa je značilno, da so le ta razvitejša, okroglasta, listni brsti, pa so načeloma manj razviti, koničasti. V letošnjem letu opažamo, zlasti pri jablani in hruški, zaradi dveh pozeb (2016,2017) in obilnega pridelka v lanskem letu je malo pravih rodnih brstov. To je tudi znak izmenične rodnosti. Zaradi tega moramo biti pri letošnji rezi še toliko previdnejši, da ne bi drevesa prešla v bujno rast. Torej priporočamo manj intenzivno rez.

 Pri breskvi je prava rodna mladica  dolga cca 60 cm in ima oko na sredini en listni brst ter dva bočna cvetna brsta. Pri češnji pa se cvetni brsti formirajo na večletnem lesu na enem mestu (pogačice).

Poznamo tudi več vrst rezi, zimska rez (osnova), rez mladih dreves, pomladitvena rez, junijska, poletna rez. Pri vsaki od teh rezi so posamezna pravila, ki je dobro, da jih poznamo.

Nekaj osnovnih pravil osnovne rezi:

• Najprej ocenimo rast –bujnost drevesa, cvetni nastavek in primernost vzgojne oblike ter gostoto drevesa
• Bohotivke (enoletni močni poganjki) in veje, ki rastejo v notranjost krošnje odstranimo v celoti.
• Mlada drevesa režemo čim manj.
• Pri vretenasti vzgoji naj ima drevo samo en vrh.
• Pravilno obliko drevesa dosežemo le z privezovanjem mladik.
• Jablana rodi na umirjenih dve in tri letnih mladikah, zato je upogibanje mladik nujno.
• Breskve rodijo na enoletnih poganjkih, zato to sadno vrsto režemo močneje. Prikrajšujemo tudi enoletne poganjke. Breskve so rastline sonca, zato potrebuje dobro osvetlitev in zračnost.
• Češnje, slive, marelice praviloma ne režemo. Izjema so le mladi nasadi pri vzgoji. V primeru goste krošnje izrežemo celotne poganjke. Optimalni čas rezi je po obiranju sadežev. Izogibajmo se spomladanske rezi, saj bomo pospešili bujno rast poganjkov.
• Izrežemo vse suhe in močno poškodovanje  poganjke.
• Šipki mali poganjki imajo slabo razvita rodna očesa, zato jih je smiselno odstraniti ali prikrajšati.
• Nepravilna, »močna rez« pospeši rast mladik, zmanjša rodnost drevesa in poveča občutljivost drevesa na škodljivce in bolezni. Nikakor ne prikrajšujmo enoletnih mladik v vrhu drevesa (izjema so intenzivni gosti nasadi).
• Za rez moramo imeti dobro orodje (škarje), da so vreznine čim bolj gladke, režemo pravokotno, da so rane čim manjše. Večje rane zamažemo s celilno smolo.  
• Lepo oblikovano drevo je ogledalo sadjarja, ki ga  ne dosežemo brez vezi mladik.

 

 Rez mladih dreves; največ pozornosti posvetimo vzgojni obliki. Če drevesa ne bomo v prvih 3 letih pravilno vzgajali vzgojne oblike, bomo kasneje zelo težko popravljali. Vez poganjkov je nujen ukrep, da vzgojimo nosilce rodnega lesa. Vzgajamo eno izmed vzgojnih oblik (kotlasta, vretenasta, ozko vreteno..). Če je oblika vretenasta potem imamo samo en vrh. Pri kotlasti vzgojni obliki moramo imeti enakovredne osnovne poganjek za vzgojo ogrodnih vej. Jablano in hruško načeloma vzgajamo v vretenasto obliko, češnje, višnje, breskve v kotlasto vzgojno obliko.

Pomladitvena rez; načeloma izvajamo pri starejših drevesih z visoko vzgojno obliko. Pri tej rezi izrezujemo izrojene veje, deloma suhe, še zlasti tiste poganjke ki zasenčujejo krošnjo. Namen pomladitvene rezi je tako izboljšanje zračnosti drevesa in vzgoje novega rodnega lesa.

Junijska rez; izvajamo načeloma pri jablanah, hruškah. V glavnini rez opravljamo v vrhnjem delu krošnje, da izboljšamo zračnost in osvetlitev drevesa. Odstranjujemo tudi že zrasle enoletne bujne poganjke.

Poletna rez; že samo ime pove, da rez izvajamo poleti in jo izvajamo prvenstveno pri koščičarjih. Namen te rezi je zlasti v izboljšavi osvetlitve in zračnosti. Pri tej rezi načeloma samo izrezujemo poganjke.

 Znotraj posamezne sadne vrste pa so razlike tudi glede sort in podlag, to se zlasti odraža pri jablani. Velikokrat zasledimo, da se je drevo »osamosvojilo«. Kar pomeni, da smo drevesa posadili pregloboko ter so zaradi tega pognale korenine nad podlagami. Te drevesa počasi prehajajo v bujno rast in jih je zelo težko vzdrževati v zmerni vzgojni obliki. 

Vsekakor lahko zaključimo, da je rez sadnega drevja zahteven ukrep in se ga z težavo priučimo. Od nas zahteva veliko poznavanja in opazovanja dreves. Pri rezi nas naj vodi osnovni moto, če vemo zakaj smo odrezali določeni poganjek in kakšen bo odziv drevesa, potem znamo rezati. Velja pa tudi  pravilo vaja dela mojstra.

 

                                                                                                                                                                                         Andrej Rebernišek, univ.dipl.inž.kmet.