Jagodičje je skupina gojenih ali divje rastočih sadnih vrst, ki rastejo v obliki grma različnih velikosti ali na nižjih drevesih
Izvirajo iz več rastlinskih družin ter uspevajo v vseh klimatskih in talnih tipih. Rastlinam so skupni drobni jagodičasti plodovi, ki so izjemno barviti, sočni, a tudi hitro pokvarljivi in malo obstojni. Jagodičaste sadne vrste (jagode, maline, robide, ribezi, kosmulje, borovnice, brusnice, bezeg, aronija…) v zadnjem času ponovno pridobivajo pomen, predvsem so k temu pripomogla nova spoznanja o pomenu teh vrst za človekovo zdravje. Prednosti jagodičja pred drugimi sadnimi vrstami niso le v bogati prehranski vrednosti in prijetnem videzu, temveč tudi v možnosti in ekonomičnosti pridelave teh sadnih vrst na manjših površinah in v domačih vrtovih (povzeto po Koron, D.: Jagodičje – gojenje in uporaba, Ljubljana 2014).
Največji delež plodov jagodičja je voda, pri nekaterih sadnih vrstah je delež vode celo do 90%. Jagodičje vsebuje še sladkorje (fruktozo in glukozo), kisline (citronska in jabolčna), vlaknine (pektin, lignin, celuloza) in minerale (kalij, kalcij, magnezij, železo) ter za zdravje pomembne antioksidante (fenoli, antociani, flavoni, folna kislina). Jagodičje ima širok spekter okusov in arom, večina potrošnikov ima najraje sladke in aromatične plodove, vendar so okusi zelo različni.
Zaradi značilnosti plodov in sorazmerno plitvega koreninskega sistema jagodičja je namakanje obvezno v intenzivnih nasadih. Kljub temu, da imamo v Sloveniji zmerno vlažno podnebje s sorazmerno dovolj skupnih letnih padavin, pa le-te niso primerno razporejene in jih pogosto primanjkuje v času intenzivne rasti in razvoja jagodičja. Narava ima v časovnem pogledu in količinski porazdelitvi svoja pota, ki niso vedno skladna z zahtevami jagodičja. Zato so pridelki na plitvih in propustnih ter teksturno lažjih tleh majhni in odvisni od vremenskih dejavnikov, posebno od suše, oziroma od talne vlage, ki je rastline jagodičja nimajo na razpolago ob vsakem času in v zaželeni količini.
Suša je glavni razlog za velika nihanja pridelkov, s pravočasnim in strokovnim namakanjem pa lahko v veliki meri omilimo škodljive posledice suše in zagotovimo stabilne in kakovostne pridelke jagodičja.
Jagodičje namakamo skoraj izključno s kapljičnim sistemom namakanja, ostale tehnologije namakanja so manj pomembne in pogosto za nekatere vrste jagodičja tudi neprimerne. Rastline namakamo preko kapljačev iz cevi nad tlemi ali iz cevi, ki jih položimo na tla.
Kapljično namakanje omogoča redne in kakovostne pridelke jagodičja ob najboljšem izkoristku namakanja in najvišji stopnji varovanja okolja, saj namakamo samo površino tal, kjer raste rastlina, obenem pa lahko praktično vsak dan dodamo rastlini toliko vode, kot jo potrebuje. Kapljično namakanje ima še druge prednosti, npr. manjšo porabo energije zaradi nižjih pritiskov v sistemih za namakanje, manjše izgube vode kot druge tehnologije za namakanje, sočasno dodajanje hranil (fertigacija), učinkovito namakanje različnih tipov tal, primerno je praktično za vse kulture jagodičja, voda ne prihaja v stik z listno površino in plodovi, tako, da je zmanjšana nevarnost za pojav bolezni. Kapljično namakanje omogoča namakanje kmetijskih zemljišč nepravilnih oblik, prav tako pa omogoča namakanje neravnih in nagnjenih zemljišč. Vpliv vetra je pri kapljičnem namakanju zanemarljiv. Delovanje kapljičnih sistemov je običajno avtomatizirano, kar pomeni manj ročnega dela in prihranek pri času. Kapljično namakanje se pogosto uporablja pod folijo, kar vpliva na manjše izhlapevanje vlage iz tal in manjše težave z rastjo plevelov.
Slika: Kapljično namakanje malin (Vir: Uzgoj malina.net)
Kapljično namakanje ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Lahko prihaja do mašenja kapljačev zaradi neustrezne filtracije vode. Nekatere živali (glodavci, ptiči) lahko poškodujejo kapljične cevi, zato je možno cevi zadelati plitvo v zemljo, kar je tehnologija podzemnega kapljičnega namakanja oz. subirigacije, ki predstavlja idealno dodajanje vode za rastline ob najboljšem izkoristku. Pri tem je sicer treba biti pazljiv, da ne bi cevi s kapljači položili pregloboko v zemljo, saj ima jagodičje plitev koreninski sistem in korenine ne bi bile sposobne porabiti aplicirano vodo. Priporočljiva globina vdelave cevi je pri jagodičju do 10 cm. Kapljični sistem je sicer dražji in zahtevnejši, vendar omogoča večji nadzor namakanja in omogoča namakanje jagodičja tudi med zorenjem plodov.
V pridelavi jagodičja na grebenih se uporablja tudi namakanje preko jarkov oz. v brazde. Voda mora biti vsaj 20 cm pod ravnijo glavnine korenin jagodičja, ki ga namakamo na ta način. Posebno pozornost moramo posvetiti visoki ravni vode v zimskem času, ker morebitna večdnevna poplavljenost koreninskega sistema negativno vpliva na razvoj korenin in pospeši razvoj koreninskih bolezni ter posledično celo propad rastlin, zato je potrebno vodo odvajati.
Namakanje z razpršilci je najbolj enostaven in najcenejši način namakanja jagodičja. Uporablja se lahko tudi kot zaščita pred spomladansko pozebo, kot sistem za ohlajevanje rastlin v ekstremno vročih obdobjih ter na peščenih tleh tudi za čiščenje prašnih plodov pred obiranjem. Poraba vode in energije je pri tem sistemu precej večja kot pri kapljičnem namakanju. Okužbe listov in plodov so večje, oroševanje se lahko izvaja 1 do 2 krat na teden, kapljično namakanje pa lahko vsak dan oz. glede na potrebe rastlin. Namakanje jagodičja je primerno za tiste vrste in sorte, ki potrebujejo več zračne vlage (ribez).
Na namakanje vplivajo talne razmere, podnebje in kultura, ki jo pridelujemo. Talne lastnosti opredeljujejo namakanje v odvisnosti od tipa tal (lahka, srednje težka, težka), teksture (peščena, meljasta, ilovnata, glinasta), strukture (velikost in obstojnost strukturnih agregatov, poroznost, vrsta strukturnih agregatov), infiltracije (sposobnost vpijanja vode) in vodno zadrževalnih sposobnosti (vodno-retenzijske kapacitete). Podnebne razmere so pomembne pri strokovnem namakanju zaradi vpliva povprečne temperature ozračja in tal, sončnega sevanja, vetra in zračne vlage. Vsi ti parametri imajo odločilen vpliv pri višini evapotranspiracije in skupaj s padavinami določajo vodno bilanco v tleh. Na namakanje vpliva tudi vrsta in sorta jagodičja, ki jo pridelujemo ter tehnologija pridelave (v rastlinjakih, tunelih ali na prostem, pod folijo, razdalje sajenja).
Pri namakanju jagodičja je pomembno, da ob upoštevanju pedoloških dejavnikov in meteoroloških danosti ter vrsti kulture, ki jo nameravamo namakati ugotovimo kdaj začnemo z namakanjem in natančno določimo količino vode za posamezne kulture, da ne uničujemo strukture tal in še poslabšamo aeracijo tal. Pomembno je, da pri dnevnih obrokih namakanja ne presežemo stopnje infiltracije, saj s tem uničujemo strukturo tal, vplivamo na izpiranje hranil in po nepotrebnem trošimo preveč vode za namakanje in povzročamo negativne vplive na okolje. S strokovnim namakanjem vplivamo na izkoristek rastlinskih hranil, saj jih rastline lahko porabijo le v vodni talni raztopini. Pri namakanju jagodičja je pomembno, da ima zgornji rodovitni sloj dovolj vode, saj večina jagodičja zaradi plitvega koreninskega sistema ne zmore kompenzirati vodni deficit iz globljih slojev tal.
Če se namakanje izvaja pravilno in strokovno, lahko uporabnik pričakuje dober in kakovosten pridelek. Nestrokovno namakanje brez osnovnega poznavanja lastnosti tal, vode, rastline in namakalnih tehnologij se pokaže v slabšem in manj kakovostnem pridelku ter lahko vpliva na izpiranje hranil in siromašenje zgornjega sloja tal, poslabšanje fizikalnih lastnosti in erozijo tal.
Jagodičje slabše prenaša veliko vlage v tleh, prav tako pa je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin. Glavni razlog je plitev koreninski sistem jagodičja. Za dober razvoj sadik in visoke ter predvsem kakovostne pridelke je nujno, da imajo rastline jagodičja celotno obdobje vegetacije dovolj talne vlage na razpolago. Na splošno lahko rečemo, da jagodičje potrebuje letno od 300 do 700 mm vode. Namakanje jagodičja lahko poveča pridelek za 2-3 krat, pozitiven vpliv pa ima tudi na rodnost v naslednji sezoni. Vsaka vrsta jagodičja ima svoje specifične potrebe po količini vode, kritična obdobja so običajno cvetenje, razvoj in zorenje plodov pa tudi obdobje po pobiranju plodov, ko se začne intenzivna rast poganjkov za potencialni pridelek v naslednji sezoni.
Prevelike količine padavin ali preveč intenzivno namakanje so razlog za večjo občutljivost rastlin za bolezni in slab okus plodov. Pretirano namakani plodovi jagodičja imajo manj suhe snovi, skromnejše arome in manjšo obstojnost po obiranju.
Pripravil: Marko Černe, univ.dipl.inž.agr.
Svetovalec specialist za namakanje
Nazaj na seznam novic