Nasveti naših strokovnjakov

Vključevanje ajde v njivski kolobar predstavlja številne prednosti, preprečuje razrast plevelov in zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, na primer po ječmenu ali zgodnjem krompirju.

Širjenje karantenske fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico najlaže omejujemo z zatiranjem prenašalca fitoplazme, to je ameriškega škržata. Le ta s sesanjem sokov na okuženih trtah fitoplazmo prenaša na neokužene trte in jih tako okuži.

Namakanje kmetijskih zemljišč je tesno povezano s podnebjem, talnimi razmerami in vrsto kulture, ki jo pridelujemo. Zato je nujno poznavanje lastnosti tal, na katerih se bo izvajalo namakanje. Tla so pomemben naravni vir, zato moramo biti previdni pri gospodarjenju z njimi.

Letošnjo zimo so zaznamovale nizke temperature in malo padavin. Povprečne  temperature so bile v SV Sloveniji od decembra do februarja za pet stopinj nižje od dolgoletnega povprečja v obdobju 1981 – 2010 (Vir: ARSO).  

Čeprav je letošnja pomlad zelo hladna in vlažna vseeno pričakujemo v poletnih mesecih zelo visoke temperature. Zlasti lahko dolgo vroče obdobje močno vpliva na segrevanje hlevskih prostorov, kjer se zadržujejo živali. Temperature v hlevu pogosto takrat presegajo 35 o C, kar zelo neugodno vpliva na počutje živali. Višja, kot je proizvodnja bolj živali trpijo zaradi posledice visokih temperatur. 

Govedoreja je v zadnjih 100 letih doživela nekaj pomembnih mejnikov, ki so imeli velik vpliv na njen razvoj (primerjava mati – hči, analiza polbratov/polsester, uvedba rodovne knjige, model živali). V zadnjih letih so govedorejsko razvite države  vpeljale nov način selekcije (genomsko selekcijo), ki temelji na uporabi genomskih informacij.

Kljub temu, da so sodobna FFS manj nevarna od tistih, iz preteklosti, je potrebno pri njihovi uporabi posvetiti veliko pozornost osebni zaščiti. Predvsem uporabniki, ki se s FFS srečujejo poklicno, bi morali dosledno upoštevati napotke in priporočila, saj so FFS praviloma vendarle strupi, ki tako kot na škodljive organizme in rastline, lahko neugodno vplivajo tudi na človeka.

Zraven količine mleka pri posamezni živali je dolgoživost najpomembnejša lastnost, ki vpliva na ekonomiko prireje mleka. Iz biološkega vidika je pričakovano, da bodo krave z visoko mlečnostjo v proizvodnji krajši čas kot krave z povprečno ali podpovprečno proizvodnjo. V praksi je stanje nekoliko drugačno, saj so krave z slabšo mlečnostjo v veliki večini hitreje izločene. Po drugi strani so krave z veliko proizvodnjo deležne posebne oskrbe (na primer večje število osemenitev), oziroma se rejci težje odločijo za izločitev takšnih živali. 

Namen hitrega rastlinskega nitratnega testa je v spodnjem delu bili pšenice oceniti koncentracijo nitrata (NO3-) v rastlinskem soku. Metoda temelji na spoznanju, da je koncentracija nitrata v rastlinskem soku v neposredni povezavi z oskrbljenostjo rastline z dušikom, poleg tega pa je to tudi odličen pokazatelj za napoved optimalnega gnojenja z dušikom.

Število funkcionalnih seskov in kakovost vimena sta pomembni lastnosti plemenskih svinj, ki jih uporabljamo za prirejo pujskov. Število seskov še posebej prihaja do izraza, če je manjše kot število živorojenih pujskov v gnezdu. V majhnih čredah rejci nimajo možnosti prestavljanja pujskov, zato so izgube večje.